ČRKUJEM OD SMEHA

Po besedah moje seke: "Ko si nekje, si povsod. Ampak ko si tm, ne moreš bit nikjer drugje." ... kar kol že to pomen.

Tuesday, August 29, 2006

Osnutek prve lastne internet menjalnice od začetkov "Črkujem od smeha" bloga*

Treba je priznat: tole (m)učenje men ne gre. Pregled slovenske književnosti je skoraj tako fascinanten, kot moja stara, razcufana, od urina v sekretih umazana vezalka. Poleg tega ta pregled ni niti najmanj pregleden: že dve uri se namreč izgubljam nekje med osmim in enajstim stoletjem.

Zato bi pregled slovenske književnosti z veseljem menjala za pregled pri zobarju, pregled pri zdravniku, pa majke mi da tud pregled pri ginekologu. Takoj zdej, če je treba.

Kdo menja??


_____________________________________
* za boljšo predstavo kopiram slog naslovov iz mojih zapiskov

Saturday, August 26, 2006

Zakaj je včasih dobro obleči trenirko

Pojdimo počasi. Naj najprej povem, da morje sucks!!!

En turist na kvadratni meter! Bljahh. Sem pršla kr domov. Tle mam mau več manevrskega prostora - kukr se to čudno sliš - vsaj kar se števila kvadratnih metrov svobode tiče.

Sem tok hodila po Piranu, da bi našla kak prostorček za učenje (izpiti se s svetlobno hitrostjo bližajo), da mi bojo zdej zdej noge odpadle. Pa nč od prostorčka. Čist obupana sem šla pogledat še na skrajni konec Pirana, do "samomorilskega zidu" kot mu rečejo, pa je bil še ta zaseden. Ne morš verjet. Da ne bo kdo narobe razumel - nisem mela namena nikamor skočt, razn v globine zapiskov, pa še glede tega nism bla najbolj zihr.- Odkar sem se morala po tenki vrvi praktično vržt z ene stene na Črnem kalu, se nasploh izogibam globinam. Torej tud učenju. Ampak dobr, temu se od nekdaj izogibam. Desetke veselo prepuščam tistim, ki naivno verjamejo, da to, s čimer te na faksu filajo, kej pomen. En drek pomen. Bi si pa vseen rada vsaj tok dobro povprečje ohranila, da bom šla lahko delat magisterij, če bom hotla. Čeprav v resnici ne vem, kaj bom hotla. Vem pa kaj pomen svoboda izbire. In nočm, da bodo pol neki nesposobneži pisal neumne članke, jz pa ne bom mela možnosti povedat svoje. Dost nesposobnežev je na vodilnih mestih, ker so bli pač pridni, to vsi vemo.
Sem se pa zdele spomnila ene fajn anekdotice, ki zelo natančno razjasne moje stališče do ravno povedanega:

En moj kolega, Srb, precej inteligenten, je enkrat oblekel tako pravo "čefursko" trenirko. Pa patike, pa vse. In ga vprašam zakaj naenkrat taka stilska preobrazba in mi je rekel: "trenirko sem oblekel zato, da višam povprečje med čefurji".

Mislte si kar čte, ampak včasih se mi zdi, da moram pazt na svojo svobodo izbire, da bom mela možnost zvišat kakšno povprečje. Da ne bojo samo pridni brezveznjaki pametval.
Vem, da zveni prepotetno. Ampak v osnovi ni tko mišljeno.

Nč, grem zdej mau pogledat te zapiske, v končni fazi sem zato nazaj pršla. V Piran bom šla pa takrat, ko se morje spuca turistov, jz pa izpitov. Jebatga.

Wednesday, August 23, 2006

Preden se odklopm...

...in odvihram na dopust, je treba napisat še to in ono. Če začnemo kar s "to":

Kar nekaj se vas je zdele javilo za Izmus. Nekateri tud prek MSN, pa se nekako nismo uspeli dobit. Kakor kol, hotela samo povedat, da še vedno vela tole. In da je najboljš, če na uredništvo (izmuzs@yahoo.com) pošljete kak mejl (malo o sebi, pa kaj bi radi počel).

In če zaključimo z "ono":

"Če se boste igrali, počnite to previdno!"*


___________________________________________
*Al kako že rečejo na Kaosu? ... neki tazga :-)

Tuesday, August 22, 2006

Kotalke za kotalkanje

Ne bom nč dolgovezila: rabm eno uslugo.

Moja seka ma jutri rojstni dan, enga jubilejnih, če se lahko tko reče. Kot vsako leto sem tudi letos mau potipala, kaj si želi in ugotovila, da je njena želja ista kot lani (ko smo ji namesto tega kupili trampolin) in predlani (ko se niti ne spomnem več, kaj smo ji kupili).

Na vsak način si namreč želi kotalke. Ne rolarje, kotalke. Enako kot lani in predlani, seveda nimam pojma, kje jih kupiti, zato bi bila zelo vesela, če bi kdo prišel z informacijo na dan. Pa oblubm, da vas v prihodnje ne bom več matrala.

Simpatičnega informatorja pa na drink povabim :-)

Sunday, August 20, 2006

Kje se zbirajo debili?

Odgovor je jasen. V halah. City park, Kolosej, BTC, Vodafone - al kar kol že je ta dvorana. Pardon, hala. Vse to so prostori (in še kakšen bi se našel), kjer je debilov več kot samo za reprezentativni vzorec. Nič ne bomo narobe napisali, če rečemo, da je za hale značilna "nasičenost debilov".

Dvakrat sem šla v Kolosej. Prvič so se za mano hahljale tri neumne najstnice, ki so kar na ves glas komentirale dogajanje v filmu, se javljale na telefon itd. Drugič sem šla gledat Muenchen. Aja, pa mimogrede, moja trditev, da Kolosej zgleda kot letališče, je dobila dodatno potrditev ob kupovanju vstopnic: "Dve karti za Muenchen, prosim". Ta film je baje kr fajn. Muenchen. Ampak jaz pojma nimam o tem, ker so sred predstave not uletel eni modeli! In pol en stoji na vrhu dvorane, drugi na dnu in prvi drugega kriče sprašuje: "Ej stari, kam so šle pa une pičke?!", nakar se usedejo v prvo vrsto in si prižgejo čik!

Pol me je po zelo načrtnem izbjegavanju tega dela mesta kolega zvabu v xpand kino. Pa ajde, da vidimo, kako to zgleda. O, di, zakaj te nikoli ne izuči? Za mano je sedela ena tetka, tam ene štrdeset jih je morala met, kateri ravno tako noben ni povedal, da se v kinu ne govori naglas in da se mobitel prej ugasne! Na desni pa dva šmrkavca, nč boljša od tetke. Poleg tega me tisti "kao-posebni-efekti" sploh niso prepričal: če smo sred morja, zakaj me pol voda pošprica samo ob prvem prizora morja, če pa kader traja 5 minut? In sploh ni res, da se zarad posebnih efektov bolj ufuraš v film, amapk še bolj ven padeš, ker čakaš, kdaj te bo stol spet v rit brcnu....

Sem šla kr ven. Si prižgem cigaret in čakam kolega. V 10ih minutah čakanja se je pred mano zvrtel debilizem v vseh možnih podobah, oblikah in manifestacijah. Od pinki oblečenih tetk v pedesetih z kričečo šminko, do trakdrajverjev, belih lakastih čevelčkov in popetih majčk, petnajsletnih šmrkavcev, ki ne morejo skrivat svoje skoraj-potence in še bi se našlo. Eden izmed teh pol-potetnih mi, takole med čakanjem, pristopi, no ne ravno pristopi - primajal se je do mene, in potem je s slino na ustih trdil, da sem njegova sošolka. In your dream, kiddo. No, v tem se je brcanja stola v rit očitno naveličal tudi kolega, saj je ravno stopil skozi vrata. In nato sva, ko sem se poslovila od svojega novega prijatelja, poprajena od razočaranja nad xpandom odracala do avta.

Mimogrede: a ni "xpand" tudi ime intimne kremice za moške? No, lahko bi bilo. Ali pa še bo.

Kupce definitivno že ima.

Thursday, August 17, 2006

Đizskrajst

Rečem mu
"leži malo ob meni",
in leživa tako nekaj časa, nakar me vpraša:

"kaj je sedaj, ali bi ti spala, ali bi seksala?"


Đizskrajst.

Sve-mir

Pride dan, nič man zblojen in raztresen od ostalih, pa je vseeno nekako vse v redu. Pomirjeno. Tak dan še diši drugače, čeprav je iz istih sestavin kot vsak drug. Kako to razložiti, ne da bi ob tem povsem odblodila po svoje, ali - bog ne daj - začela pisat pesmico?

Ne vem niti kaj je krivo, da se zgodi, mogoče kakšna posebna mešanica v zraku, polna ali prazna luna, pred, med ali po menstrualni dnevi? Kdo bi vedel. Kakor koli:

Zgodi se, da stare pesmi slišim, kot bi jih slišala prvič, zgodi se, da na lepem napišem pesem, medvrstično in nadpomensko se potaplajm v prijateljevo prozo, rečem si "tale film je zgodba mojega paralelnega življenja", hodim po cesti in ne skrivam pogleda, delim nasmehe, pomežike, sonce me greje in ščegeta vse do notranjosti trebuha, šef je danes manj nadležen, čeprav je v resnici ista tegoba kot včeraj, danes mu ne zamerim, v denarnici imam manj denarja kot pred dvema urama, to je zelo malo, ampak ničesar v resnici ne potrebujem, toliko knjig je še za prebrat, toliko glasbe za poslušat, še najraje pod tušem, všeč mi je vonj mojega gela za tuširanje, moja koža tako lepo diši, rečem si "v mojem telesu je tako zelo udobno", oblačim najljubše spodnje hlačke, sprehodim se bosa do postelje, gledam Animal Planet, gledam najljubši film izpred treh let, danes se zdi povsem drugačen, morda sem jaz drugačna, morda mi je danes še bolj všeč, pogledam na knjižno polico in prvič zares razumem naslov neke knjige, "Svemir" piše na rumenih platnicah, kako zanimivo, svemir, sve-mir, svet je danes mehak kot moja rumena oddeja, svet je bolj prožen od kože, rečem si "svet je danes svet" , rečem si "lahko noč, di", ne zaspim še, še se spotikam ob sve-mir, še globlje se zavijam v oddejo, sve-mir, sve-mir ... sve ... mir ...



S takšnim dnem je morda kot z rojstvom ali prejšnjim življenjem.- Ob prebujanju se ga nikoli ne spomnim.

Sunday, August 13, 2006

Kdor gre na streho, naj pusti škafe doma ... al kako že?

Na tihem sem ga pričakovala. Menda sem nekako vedela, da pride... Skor zmeri pride. Ampak preden se preveč zapletem v razpredanje o njem, naj povem besedo ali dve o včerajšnjem večeru.

S frendom sva se namenila na Trnfest, ampak mi tist hellektro od muske sploh ni sedel. Pa ne da mi drgač ne sede, ampak včeri mi je ta muzka nekak tolkla dol, pa glih nisem mela razloga, da mi kej tolče dol. In tko sva se s frendom kr s kozarci štokkole odpravla ven do avta in čist slučajn uletela do une zadeve nad mestom. Iščeva parking, ga najdeva in jz pol kolegu "na, dej spij mau", nakar nama na okno potrka policistka. Na srečo sem v zadnjem trenutku spulila kolegu kozarc iz roke, tko da ni blo hujšga, čeprav sva vse kej druzga pričakvala. Edino, kar je gospa policistka rekla (ko sva bla 100% ziher, da sledi pihanje in ostale procedure), "če lahko nekje drugje parkirava, ker se tukaj ne sme". Na srečo policistka tud ni vidla, da s kolegom ne znava glih graciozno odhajat (sploh, če nama odhod ukažejo), ker sva pri rikvercu mau pobožala sosedn avto (verjetn se nč ne vid, res je blo nežno - da naju ne bo kdo po nepotrebnem iskal, ker mu je nekdo včeri avto spraskal!). Kakor kol, greva midva v to zadevo nad mestom in me je skor takoj ob prihodu melo, da bi začela šamare talat. Mislm ljudje, a ste lahko vsi isto oblečeni, vsi v isti pozi kao "čekiram joške pa ritke, drgač pa ne jebem sistema", vsi isto plešete, večina pripadnikov moškega spola kot da ima med nogami nekaj tako ogromnega, da jih ta zadeva mau čudno v levo pa še bolj čudno v desno odnaša. Jebemusunce! Sej se najde kakšna izjema, sej ne rečem. Ampak se moraš kr potrudt. Pa še pol včasih fališ. Se tko zapričam z enim tipsonom, se mi je zdel kr v redu. V glavnem pričava, in jz njemu čez cajt, "jebeš priče, pejt greva plesat". In se kmal za tem še spomnm, da bi lahko šla plesat na boks. Mu predlagam in on men "halo, kaj je s tabo, kr na boks??". Kaj je z mano?? In jz njemu, "nč, grem pa sama". In mi tip prjav, da bo šel stran, če grem na boks. Bwahahaha. Splezam gor in mu pomaham v slovo. Glih prov, ker sta v tem gor uletela dva zanimiva Beograjčana. Na Beograjčane pa itak tripam, to smo že ugotovil. Prov hudo smo zažural pol. Moj kolega je nekje vmes (ne vem točno kdaj) kr obupal nad mano in je šel spat v moj flet. Sej vem, mogoče ni najlepš, da kr odfuram po svoje, ampak sej frendi v glavnem vejo, da se mi to zna zgodit in ni panike. Kje smo ostal? Ah, ja ... En od teh dveh tipčkov iz Beograda mi je bil blazno všeč. Karizma, energija pa vse. Si nisem mogla pomagat in sem mu morala to pokazat. In mi je veselo pokazal nazaj, da sva nekak istih misli. Pa sej ni, da sva pol tm sred lublanske strehe samo noske skup tiščala, sej pravm, da smo žural in da smo se mel ful dobr. Fantje iz Beograda znajo žurat. Celo plešejo brez kakršnega koli suma mednožne deformacije. Zabavno. Kaj se je z mano in izbrancem dogajalo, ko sva se spustila nazaj na ljubljanska tla, tuki ne bom opisovala, lahko pa samo rečem, da nč tazga, da bi blo treba kakšnim starim mamcam ušesa zatiskat. Sem pa doživela manjše presenečenje, ko sem se zjutri (beri: nekje ob dveh popoldne) pogledala v špegu in svoj pogled fokusirala v levo stran vratu. Nekak ne morš, da ne opaziš nadvse zanimivo razpotegnjenega vijolčnega flekca. No, bolj fleka. Govort tle v pomanjševalncah bi pomenilo prikrivat resnico. Zjutri, ko sem bla še čist čav, se niti nisem sekirala. Ampak zdej ... če sem čist iskrena, bi to resnico res najraj prikrila. Kaj naj zdej - naj se ene deset dni, dokler "flekec" ne zbledi, ne prikažem pred ... khm ... no, sej ste že uganili...

Torej, ja ... nekak se mi je zdelo, da pride. Po čisto običajnem mačku, ki se me je cel dan držal kot pijanec plota, je prišel še tist tazaresen, namreč moralni maček. ... Ampak ne mislm niti zdele o tem na dolgo razpredat ... Menda .. eh, bo že!

Friday, August 11, 2006

Te dni ...

... na izzive odgovarjam s skomigom.* Delim poglede in varčujem z besedami. Zavestno izbiram ptičjo perspektivo, udobne sedeže za zaveso cigaretnega dima. Rdečo majico in rdeče vino.

Te dni igrajo glasbo mojega ranega otroštva. Črnolas moški je včeraj zaigral moje življenje. Videla sem ga, kako je polzelo med njegovimi dolgimi prsti na strune kitare. Naročila sem še en kozarec vina. Vedno naročim še en kozarec vina. Pijem hitro, diham počasi. Oboje prihaja samo od sebe. Oboje se zdi naravno.

Predajam se na vse strani razgleda in v nasladi stopnjujem občutek počasnega zabrisovanja ...


_______________________
* Jim Morisson

Saturday, August 05, 2006

Polnočna meditacija

Sem mističen, ampak samo s telesom.
Moja duša je preprosta in ne misli.*

____________________
* Fernando Pessoa

Friday, August 04, 2006

Space Love


Tokrat so bili krivi znanstveniki. No, ne toliko znanstveniki, ampak bolj tisto, kar so odkrili. To odkritje pa je posledično povzročilo, da je moj svet v teh dneh dežja in kislih obrazov spet dobil smisel. Moj srček pa toplino, vsakič ko na odkritje pomislim. Uh, sem patetična. Tudi to pride z dežjem. Pojdimo k stvari:

Znanstveniki iz Toronta so v vesolju odkrili nekaj ... nekaj zanimivega. Gre za dve telesi, ki se nahajata izven našega solarnega sistema - bog si ga vedi kje, ampak tam nekje sta! Ne gre ne za zvezdi, ne za planeta, pravijo. Ne tč, ne mš, bi rekli po naše. Ampak tisto, kar je v zvezi z omenjenima najbolj zanimivo, je tole: telesi ne krožita po orbiti kake zvezde, kot je to navadno, temveč drugo okrog drugega! Plešeta. Kaj takega menda niso še nikoli odkrili. Sedaj so se na veliko začele pisati nove teorije o nastanku planetov in zvezd (in sveta?), saj jih tale parček ruši precejšnje število ...
No, pa recite, da takšen ljubezenski parček ni razlog za veselje! Ljubezen definitivno JE v zraku!

Vse skupaj pa me je spomnilo na debato, ki sem jo imela s kolegom, ki je večkrat moja zakladnica za odgovore, azil za moje ideje. Enkrat me je zanimalo, zakaj se dva elektrona, ki krožita po isti lupini, nikoli ne zaletita. Odgovor je seveda enostaven: zaradi električnega naboja. Ampak ... mar ne bi mogli reči tudi, da

se med sabo začutita ?? :-)

Thursday, August 03, 2006

Na deževen dan ...

Ljudje živijo svoja življenja, moja zgodba je nezanimiva,

toliko drugih stvari se zgodi. Nisem obupan, nočem se ubiti,

ni me zmlinčilo.



Sem onstran.*



________________________________________________
Boštjan Seliškar, "Taksist", avtor, ki je svoje življenje
končal s samomorom pri 22-ih, napisal le nekaj zgodb in pesmi
in se v slovensko literarno zgodovino zapisal kot legenda.
O morebitnih sorodstvenih vezeh z drugim Seliškarjem, ne vem ničesar ...

Tuesday, August 01, 2006

Evo me Beograde, evo me Novi Sad!




Ravno sem gledala Underground. Majku milu, zdej mi je škoda časa, ki sem ga porabila, ko sem gledala filme, ki po kvaliteti, pomenu in duhovitosti Undergroundu niti do kolen ne sežejo. Sploh pa mi ni jasno, zakaj si tega filma nisem ogledala že prej; če že ne zard njegove kultnosti, pa zato, ker vsaj že nekaj let norim na muzko iz tega filma.

Kakor kol, med ogledom, sploh pa po ogledu me je spet zamikal Beograd. Zakaj za vraga se s sestro o odhodu v Beograd pogovarjava samo takrat, ko sva bolj ali manj pijani? Od prakse pa pol nikol nč. V treznem stanju se na te plane niti ne spomneva.

Nič, še eno leto se grem Filofaksa, pol pa pakiram kufre! Če že ne Beograd, pa Novi Sad! Kolega pravi, da je to še edini košček sveta, kjer so ljudje človečni. Ali vsaj normalni. Verjamem mu.

__________________________________________
Še enkrat sem nahitro preletala napisano. Žalostno, da nekdo svoje korenine pozna skor samo prek muzke in filmov. Razlog več, da se držim načrtov.