Monday, July 30, 2007
Thursday, July 26, 2007
Dolgčas
Tako dolgčas mi je, da bi lahko pojedla svoje levo stopalo. Ali pa, če kar posnemam svojo mačko in začnem na vso moč teči z balkona v sobo in spet iz sobe na balkon.
Seveda obojega ne morem storiti, se razume.
Seveda obojega ne morem storiti, se razume.
Monday, July 23, 2007
Uravnotežena
Te dni nočem kaj dosti povedat. Sem preveč uravnotežena in sporoščena, da bi lahko bilo zanimivo.
Thursday, July 19, 2007
Povsem možno je
Povsem možno je ... da se mi kisa... spet presegam meje ... tokrat neprostovoljno ... ali pač ... zakaj nisem kupila ventilatorja ... čisto majhnega ventilatorja ... vse bi bilo lažje ... vse bi bilo mnogo lažje ... razpihal bi od vročine upčasnjene besede ... tako zelo upočasnjene besede ... ne moreš se izogniti mnogoterim pomenom ... tukaj so ... padajo v prostor kot konfekti ... samo zelo počasi ... lepijo se na vrat ... na ramena ... na glavo ... kamor pade pač pade ... padli so že povsod ... povsem možno je ... da se mi kisa ... toda ... če lahko presodim, da se mi kisa ... potem se mi morda ne ... se spomnite kavlja 22 ... jaz se ga raje ne bi ... raje bi pozabila vse ... vse finte ... vse besede ... vse pomene ... nadpomene ... podpomene ... medpomene ... vse ... nihče ne bi zdržal toliko pomena toliko časa ...
Thursday, July 12, 2007
Za dva
Eno deklico je peljal v botanični vrt. Malo prej. Obljubil je, da jo pelje, če bo sijalo sonce.
Greš zraven?, me vpraša pozno, prepozno, šele na vratih.
Ne, nikakor ne. Ne morem. V glavi imam še vedno pogovor, ki sva ga imela pred nekaj trenutki. Sediva v v kuhinji, počasi žvečiva vsak svoj sendvič in on mi razlaga njej. Prvič v tem dnevu se počutim nekako umirjeno. Pravzaprav prvič po dolgem času. Včasih sem nemirna cele tedne. Imela je tragično otroštvo, mi reče. Pokimam in ugriznem v svoj sendvič.
Res ne greš?, me še enkrat vpraša, medtem ko po žepih išče ključe avta.
Ne. Bom ostala doma. Takšna bližina je samo za dva.
Greš zraven?, me vpraša pozno, prepozno, šele na vratih.
Ne, nikakor ne. Ne morem. V glavi imam še vedno pogovor, ki sva ga imela pred nekaj trenutki. Sediva v v kuhinji, počasi žvečiva vsak svoj sendvič in on mi razlaga njej. Prvič v tem dnevu se počutim nekako umirjeno. Pravzaprav prvič po dolgem času. Včasih sem nemirna cele tedne. Imela je tragično otroštvo, mi reče. Pokimam in ugriznem v svoj sendvič.
Res ne greš?, me še enkrat vpraša, medtem ko po žepih išče ključe avta.
Ne. Bom ostala doma. Takšna bližina je samo za dva.
Tuesday, July 10, 2007
Sunday, July 01, 2007
Čisto blizu Krke
Nekje med bojazljivimi srnami in travo, ki je tako visoka, da ''se v njej redijo kače'', čisto blizu Krke, stoji prazna hiška (tako prazna, da so vrata zapečatena s pajčevino).
Še stvarco, dve opravim, potem pa pojdem tja. Bom dolge ure sedela na skalci in gledala mravlje, s prsti na nogi jim napravim koščeni stolp, koščeni stolp iz okroglastih prstov, da bodo šle lahko samo okoli ali čez, in jih vse preštejem, vse črne mravlje ob tisti skalci, čisto blizu Krke, med kačami.
______________________
kače - mitična bitja iz visoke zaraščene trave je 'odkrila' priletna soseda
Še stvarco, dve opravim, potem pa pojdem tja. Bom dolge ure sedela na skalci in gledala mravlje, s prsti na nogi jim napravim koščeni stolp, koščeni stolp iz okroglastih prstov, da bodo šle lahko samo okoli ali čez, in jih vse preštejem, vse črne mravlje ob tisti skalci, čisto blizu Krke, med kačami.
______________________
kače - mitična bitja iz visoke zaraščene trave je 'odkrila' priletna soseda



