ČRKUJEM OD SMEHA

Po besedah moje seke: "Ko si nekje, si povsod. Ampak ko si tm, ne moreš bit nikjer drugje." ... kar kol že to pomen.

Saturday, January 31, 2009

"V osnovi smo vsi del iste izkušnje, variacija na temo."

Nekaj časa me tukaj ne bo. Na straneh tega bloga. Skušam se spravit v drugo obliko in trenutno tipam, kje so njene meje. Kot bi rekla Katja (po spominu): Neki moram spisat, neki moram nardit. Sej to vem že mesec in pol in to sem od znotraj čutila že od rojstva pa mau (ker sem čutila ta poriv in nekaj, kar ga tišči dol) ...

Se še beremo, upam -

nekje drugje.

___________
Extreme ways

Extreme ways are back again
Extreme places I didn't know
I broke everything new again
Everything that I'd owned
I threw it out the window came along
Extreme ways I know will part the colors of my sea
'Perfect color me'

Extreme ways that help me
They help me out late at night
Extreme places I had gone
That never seen any light
Dirty basements, dirty noise
Dirty places coming through
Extreme worlds alone
Did you ever like it planned?

I would stand in line for this
There's always room in life for this
...

Thursday, January 22, 2009

I will never be your stepping stone

Končno sem pridobila nazaj nekaj svoje moči in tako me misel nanj ne utruja več, temveč bolj zabava. Ja, zabava me in naslajam se nad tem, da mu je žal, moj ego, moj neizmerni ego ponos se pase na pozornosti, ki mi jo je pričel namenjati. Sicer too little too late za korekcijo odnosa, midva itak ne moreva, midva nisva, to je zdaj jasno, dva močna karakterja nista nikoli bila formula za nežne trenutke predajanja.

Pa kaj, če sem ti petkrat zapovrstjo rekla, da nimam časa za naju. Pa kaj, če si vseeno poskušal še šestič. Pa kaj, če mi ni več važno kje se potikaš, s kom in zakaj. Tvoja žalost je enaka tudi če ne vem zanjo.

Pa kaj, če si klical, ko je drug moški počival na mojih rjuhah.

Natakar je prinesel račun za novo rundo in tokrat ga boš moral sam poravnati.

____________
Stepping stone

Thursday, January 15, 2009

Povej mi nekaj lepega ...

... to je napis na vrečki, v kateri mu vračam knjige. Ki jih bom nekje pustila, ne osebno izročila. Vračam, ker rabim poleg konca, do katerega sem racionalno že prišla, še simbolični konec. Vrniva si stvari. Zaključiva zgodbo.

Čustva bodo rabila nekaj časa, da dohitijo razum. Čustva bi še vedno nekaj lepega, kjer je razum že davno obupal.